Predstavitev

a) OZADJE PROJEKTA:

Območje Bele krajine in obmejno območje sosednje Hrvaške, je prepoznano tudi po plitvem krasu, ki je skromen s površinskimi vodami, zato je vsak vodni vir dragocenost življenja, zlasti v sedanjem kritičnem času klimatskih sprememb. Bela krajina je biotsko izjemno bogata, saj je kar 45% le-te uvrščene v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Belokranjske izvirne kraške jame so ključni habitati podzemnih endemnih vrst, med katerimi sta posebnost človeška ribica in črni močeril, ki živi na svetu le v Beli krajini v podzemnih vodah Dobličice in Jelševnika. Veliko teh izvirov je opuščenih in tudi ogroženih zaradi neprimerne rabe v zaledju. Izviri, kali in ribniki v kraškem svetu so ključni habitati ogroženih vrst vezanih na vodo.

Izginjanje vodnih virov in nižanje podtalnice, ki je na plitvem krasu toliko bolj občutno, predstavlja za živali vezane na vodo že pravi alarm in klic na pomoč. Z izgubo vodnih teles tako preti izguba ključnih habitatov ogroženih vrst, vezanih na vodo (močvirska sklednica (Emys orbicularis), človeška ribica (Proteus anguinus), navadni koščak (Austropotamobius torrentium), Kuščerjeva kongerija (Congeria kusceri), navadni škržek (Unio crassus), drobni svitek (Anisus vorticulus), ozki vretenec (Vertigo angustior), črni močeril (Proteus anguinus parkelj)) iz dodatka II in IV Habitatne direktive. Številne vrste so zavarovane tudi z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS 46/2004). Rastlinstvo in živalstvo na projektnem območju je slabo raziskano, izvedenih je bilo le nekaj raziskovalnih taborov, pravih sistematskih raziskav pa ni bilo. Le naključne najdbe so opozorile, da gre za izjemno bogato vrstno pestrost, kjer izstopajo celo ogrožene vrste. Za dobro izvedbo sanacije vodnih virov in zagotovitev ciljev projekta je potrebno opraviti tudi temeljite raziskave favne in flore in nato podati konkretne usmeritve za zagotavljanje ugodnih življenjskih razmer. Glede na to, da so določeni naravoslovno pomembni vodni viri tudi ključni za razvoj kraja (gojitveni ribniki in športni ribolov) naravoslovnega turizma je ne obhoden tehten pristop k njihovi obnovi. Nujno potrebno je zbrati in analizirati prisotnost ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so vezane na kale ter definirati glavne dejavnike, ki te vrste ogrožajo.

Na projektnem območju so številni izviri, ki so jih ljudje uporabljali kot vire pitne vode obzidani, izvirno pa so bili urejeni tudi vaški kali skoraj v vsaki vasi. Ti so služili za napajanje živine, bodisi za pranje ali celo za kopanje. Vsi tako urejeni vodni viri so imeli in nekateri imajo še danes pomembno naravovarstveno funkcijo, zagotavljajo ohranjanje biotskega ravnovesja in biotske ter krajinske pestrosti. Napeljava vodovoda v vaseh in sprememba načina kmetovanja (opuščanje paše) so glavni vzroki, da je večina tako urejenih vodnih virov zapuščenih, zasipanih, zaraslih in tudi že brez vode.  Redkost površinskih vodnih virov, zaradi kraškega značaja projektnega območja in klimatske spremembe, kličejo k skrbnemu ravnanju z vodnimi viri in ohranjanju pokrajinske in biotske raznovrstnosti.

b) CILJNE SKUPINE:

Neposredne ciljne skupine so lastniki zemljišč vodnih virov, krajevne skupnosti, lokalna turistična in podobna društva, turistični vodiči, osnovnošolski otroci in otroci, ki obiskujejo vrtec, učitelji in vzgojitelji preko medijev in promocijskega materiala pa tudi širša javnost.

c) VEZANOST NA DRUGE PROJEKTE:

Projekt 1001 kal – 1001 zgodba o življenju je namenjen vzdrževanju mreže vodnih biotopov in s tem ohranjanju populacije velikega pupka in hribskega urha na Natura 2000 območju Kras. Prijavitelj projekta je bil Zavod Republike Slovenije za varstvo narave s svojo območno enoto v Novi Gorici, sodelovalo pa še šest partnerjev iz Slovenije in Italije.  Projekt je bil uspešno zaključen, rezultati projekta so bili nadpovprečno sprejeti med deležniki, obnovljeni kali, izdane publikacije in delavnice, delo s šolami, izjemno povečana ozaveščenost in prispevek k trajnostnemu razvoju regije, izboljšano ohranitveno stanje habitatov ogroženih vrst. Projektu so bila dodeljena sredstva iz programa INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006. V primeru projekta Viri življenja gre za nadaljevanje projekta in prenos izkušenj iz projekta na območje Bele krajine in obmejno območje Republike Hrvaške. Nadgradnja projekta vključuje obnovo „ljudskih“ izvirov, ki so bili nekoč glavni vir pitne vode in bo tako obnovljena njihova funkcija in prispevek k trajnostnemu razvoju območja in zagotavljanju pestrejše biotske raznovrstnosti. Izvedene renaturacije ribnikov, ki so območja Natura 2000 bodo prispevale k sonaravni gospodarski rabi, saj bodo hkrati vzpostavljeni nadomestni kali, ki bodo zagotavljali ugodno ohranitveno stanje   grožene kvalifikacijske vrste želve skeldnice, Pri prenosu izkušenj bodo vključeni tudi akterji iz Krasa, kar bo tudi prispevek medsebojnega druženja in spoznavanja dveh podobnih regij.

Projekt »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem« (LIFE04NAT/SI/000240) je bil pripravljen z namenom reševanja kompleksne problematike upravljanja območij Natura 2000. V ta namen so bili v okviru projekta pregledani obstoječi sektorski načrti upravljanja. V okviru projekta so bile izdelane Smernice za pripravo upravljavskih načrtov, ki bodo služile kot priročnik vsem pripravljavcem načrtov upravljanja. Ker je trajnostni razvoj območij Natura 2000 tesno povezan s sprejetostjo teh vsebin s strani lokalnega prebivalstva oziroma lastnikov zemljišč, so bile v času projekta izvedene številne konkretne akcije, animacijske in promocijske aktivnosti (zloženke, označitve delavnice ...). Izjemen rezultat projekta je informacijski sistem (naravovarstveni atlas). Vsi navedeni rezultati projekta bodo podlaga za strokoven pristop k predlaganemu projektu, uporabila in nadgradila se bo baza podatkov s področja varstva narave in varstva voda. Rezultati tega projekta bodo vključeni v informacijski sistem države in bodo podlaga za usmerjeno prostorsko načrtovanje in načrtovanje razvoja regije. Prenos izhodišč pa bo tudi na sosednjo Hrvaško.

 

d) ČEZMEJNI CILJI:

  • povečanje biotske raznovrstnosti,
  • ohranitev in oživitev naravnih in kulturnih virov čezmejnega projektnega območja,
  • krepitev regionalne identitete in raznolikosti, kot tudi zagotavljanje trajnosti,
  • izboljšanje okoljske ozaveščenosti prebivalcev na čezmejnem območju,
  • projekt bo posredno prispeval k ublažiti okoljskih tveganj s skupnim načrtovanjem, upravljanjem in spremljanjem naravnih virov na čezmejnem območju.
  • ohraniti in obnoviti manjše izvire, ki bi služili kot pomembni nadomestni viri pitne vode ter vaške kale in določene ribnike, ki bi prispevali k zagotavljanju ohranjanja naravnega ravnovesja, biotske raznovrstnosti in zagotavljanju ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov na varovanih območjih s poudarkom na vrstah, ki se na podlagi habitatne direktive prednostno varujejo v območjih Natura 2000, ki so v Sloveniji že razglašeni, na Hrvaškem pa v procesu oblikovanja.
  • zagotovljeno bo ugodno ohranitveno stanje vrst,
  • posredno bo projekt zagotavljal in vzpodbujal ozaveščenost ljudi v tesni navezavi s pomenom varstva narave, vzpodbudil bo usmerjeno gospodarsko rabo vodnih virov v skladu z interesi varstva in ohranjanja narave.

Rezultati opravljenega popisa vseh izvirov in vodnih teles, njihova obnova ter primerna prezentacija na izbranih lokacijah na obmejnem območju v Beli krajini v Sloveniji in na območju Žumberačke gore na Hrvaškem, bodo v obmejnem prostoru prispevale k bolj premišljenemu obnašanju v okolju, prepoznavnosti, pomenu vodnih virov in njihovi primernejši rabi ter k čezmejnem ohranjanju genske pestrosti vrst. Obnovljena vodna telesa bodo namreč predstavljala migratorne koridorje med Slovenijo in Hrvaško. Kvalifikacijske in druge zavarovane vrste, vezane na vodne ekosisteme, bodo v njih našle zatočišče in se tako neomejeno gibale med pSCI Veliko Bukovje, pSCI Kočevsko, SPA Kočevsko – Kolpa in hrvaškim naravnim parkom Žumberak - Samoborsko gorje, kar bo prispevalo k čezmejnemu povezovanju izoliranih živalskih in rastlinskih vrst ter k preprečevanju nadaljnjega drobljenja njihovih populacij. 

Ni objavljenih novic
Arhiv novic
 
 
Vodilni partner:
Občina Črnomelj
Trg svobode 3
8340 Črnomelj
Telefon: +386 (0)7 306 11 00
fax: +386 (0)7 306 11 30
e-mail: obcina.crnomelj@crnomelj.si
Povezave/Links
Operativni program IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013
Portal Evropske unije
Evropska komisija

Vlada Republike Slovenije
Vlada Republike Hrvatske
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko